Pred kratkim je v slovenski psihoterapevtski reviji Kairos izšel znanstveni članek doc. dr. Mihaela Černetiča o tem, kako deluje čuječnost. V članku avtor na primeru spoprijemanja z anksioznostjo oz. tesnobo prikaže svoj model mehanizmov čuječnosti. Članek priporočamo v branje!
Kot starši ali tisti, ki skrbimo za druge, od nas odvisne osebe, se zlahka znajdemo pred vprašanjem, kako s "praznimi baterijami", z občutkom razdanosti, sredi vseh zahtev sploh nositi izzive dajanja, ne da bi se ob tem razdali sebi v škodo.
V svojem predavanju v mariborski enoti društva Hospic dne 4. 1. 2017 je dr. Mihael Černetič predstavil čuječnost v procesu žalovanja - kako čuječno žalovati in kako nam to lahko pomaga.
Čuječnost (nepresojajoče, sprejemajoče zavedanje svojega doživljanja v sedanjem trenutku) je sodoben in aktualen pristop pomoči, ki je lahko koristen tudi za osebe v procesu žalovanja. Podobno kot na drugih področjih, čuječnost pri žalovanju deluje preko petih mehanizmov. Več o tem si lahko preberete na izročku predavanja.
Kaj pomeni v življenju plan B, ali pa C, D, ... Ž? To, da ni šlo po planu A. Torej po mojem planu. Ali če rečem lepše, načrtu. In kaj je tu narobe?
V ustanovi Pot naprej smo se s čuječnostjo začeli poglobljeno strokovno ukvarjati kot eni izmed prvih v slovenskem prostoru. Dr. Mihael Černetič je leta 2005 v Psiholoških obzorjih objavil pregledni znanstveni članek z naslovom „Biti tukaj in zdaj: Čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja“. S tem je bila zanimiva in dotlej večinoma nepoznana tema celostno predstavljena slovenski strokovni javnosti ter je, najprej med psihologi, kasneje pa tudi v drugih krogih, naletela na veliko odmevnost.
Čeravno starši niso sami krivi za nastanek težav s svojim duševnim zdravjem, je dejstvo, da lahko te težave močno vplivajo na njihove otroke. Včasih je prav strašljivo opazovati, kako določeni duševni problemi vplivajo na doživljanje in razvoj tako zelo ranljivih bitij, kot so otroci.
V sredo, 19. oktobra 2016, je na TV Slovenija potekala oddaja Turbulenca na temo čuječnosti. V oddaji je kot gost sodeloval tudi dr. Mihael Černetič. Vabljeni k ogledu posnetka oddaje.
Vas zanima, kakšna je narava povezanosti med čuječnostjo in tesnobo (anksioznostjo)? Potem vas vabimo k branju znanstvenega članka o tozadevni raziskavi dr. Mihaela Černetiča, ki je pravkar izšel. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je, da je čuječnostna sestavina "sprejemanje svojega doživljanja" z nižjo ravnijo tesnobe bolj povezana kot čuječnostna sestavina "zavedanje svojega doživljanja".
Normalno je, da se odjemalci psihoterapevtskih storitev (zlasti na začetku psihoterapevtskega procesa) sprašujejo, ali so si izbrali dovolj kvalitetnega psihoterapevta/psihoterapevtko. V Sloveniji, kjer še ne obstaja zakonska regulativa psihoterapevtske dejavnosti, so tovrstna vprašanja še toliko bolj razumljiva in v določeni meri tudi potrebna, saj vsakdo, ki se okliče za psihoterapevta, še ni psihoterapevt.
Neke jesenske nedelje smo se z družino odpravili na izlet na Notranjsko, kar je med drugim vključevalo tudi obisk izvira reke Unice. Slednja izvira na robu Planinskega polja, kjer priteče iz Planinske jame. Ker je v dneh pred našim izletom močno deževalo, smo si obetali, da bomo videli velike količine vode in bo tako izlet še bolj zanimiv.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je v oktobru in novembru 2015 potekal niz predavanj dr. Miha Černetiča na različne tematike s področja čuječnosti.
Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za tako številčno udeležbo na predavanjih.
Več informacij o izvedenih predavanjih je na voljo v zloženki.
Med dnevnimi novicami sem mimogrede ujel vest, da nas v naslednjih dneh čaka vročinski val. In ne samo to, le-ta naj bi trajal kar dva tedna. Tako je pisalo v besedilu članka. Saj ne, da bi bilo s samim člankom kaj narobe. A veliko ljudi se ob takšnih in podobnih novicah preplaši, kot da bi šlo za kako izredno dogajanje, in si s tem dostikrat po nepotrebnem oteži življenje.
Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Ne vem sicer, ali to drži res za vsako stvar, a eno je gotovo: Na realnost, ki pač je, kakršna je, lahko gledamo z najrazličnejšimi očali. Od tega pa je močno odvisno, kaj bodo za nas pomenile posamezne okoliščine v realnosti, in to v čisto konkretnem smislu.
Biti v vlogi starša je lahko močan dejavnik osebnostne rasti. Kaj nam lahko starševstvo v tem smislu prinese?
Kot starši se učimo ljubezni. Za veliko ljudi je ljubezen najvišja vrednota in vrlina. Kot starši si ne moremo privoščiti, da bi živeli le zase in stregli le svojim željam, saj so otroci od nas (življenjsko) odvisni. Potrebno je poskrbeti tudi zanje, kar v nas neguje vrlino ljubezni.
