V skladu s sodobnimi smernicami v psihoterapiji smo v naši ustanovi v lanskem letu pričeli z rutinskim merjenjem terapevtskega izida (angl. routine outcome monitoring). V ta namen smo investirali v nakup licence za vprašalnik OQ 45.2., ki je v svetu pogosto uporabljan in doslej najbolj raziskan pripomoček za empirično spremljanje rezultatov psihoterapije. Vzporedno s tem smo v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda, podružnica Ljubljana pričeli z raziskovalnim spremljanjem rutinskega merjenja izida v naši ustanovi. Na tem mestu podajamo najpomembnejše preliminarne ugotovitve te raziskave.

V novi številki Kairosa (Slovenske revije za psihoterapijo) je izšel znanstveni članek avtorjev psihoterapevtov dr. Mihaela Černetiča in Marinke Černetič z naslovom „O demonih psihoterapevtov in pripadajočih vrlinah: Iz puščave v terapevtsko sobo“.

Epidemija koronavirusa je psihoterapevte po celem svetu prisilila v uporabo telepsihoterapije (psihoterapije na daljavo), če želijo tudi v obdobjih zaprtja pomagati svojim klientom. V praksi je pogosto predvsem izvajanje psihoterapevtskih seans preko videokonferenčne povezave (na primer po Skypu in v zadnjem času predvsem preko Zooma). Upravičeno pa je vprašanje, ali je takšen način terapije primerljiv z izvedbo v živo.

V naši založbi je izšla nova knjiga z naslovom Prigode z evropskih tirov. Avtor dr. Mihael Černetič v njej na iskriv način prikaže svojo mladostniško dogodivščino, enomesečno popotovanje z vlakom po Evropi. Vendar knjiga ne ostaja le pri tem, saj so izvornim potopisnim tekstom v knjigi dodane avtorjeve osebne psihoterapevtske refleksije iz zorne točke dvajsetih let kasneje.

V zadnjem času so v psihoterapevtski stroki povezave z duhovnostjo (ponovno) aktualna tema. Zato po mojem ni odveč naslednje vprašanje: Kaj bi Pavel iz Tarza, nedvomno ena najvplivnejših oseb v zgodovini krščanstva, porekel na pojav moderne dobe, imenovan psihoterapija?

Dandanes se marsikdo znajde v položaju velike duševne stiske, ki je ne more prebroditi sam, obenem pa je plačljiva pomoč v obliki psihoterapije in psihološkega svetovanja za veliko ljudi cenovno praktično nedostopna.

Normalno je, da se odjemalci psihoterapevtskih storitev (zlasti na začetku psihoterapevtskega procesa) sprašujejo, ali so si izbrali dovolj kvalitetnega psihoterapevta/psihoterapevtko. V Sloveniji, kjer še ne obstaja zakonska regulativa psihoterapevtske dejavnosti, so tovrstna vprašanja še toliko bolj razumljiva in v določeni meri tudi potrebna, saj vsakdo, ki se okliče za psihoterapevta, še ni psihoterapevt.

Med dnevnimi novicami sem mimogrede ujel vest, da nas v naslednjih dneh čaka vročinski val. In ne samo to, le-ta naj bi trajal kar dva tedna. Tako je pisalo v besedilu članka. Saj ne, da bi bilo s samim člankom kaj narobe. A veliko ljudi se ob takšnih in podobnih novicah preplaši, kot da bi šlo za kako izredno dogajanje, in si s tem dostikrat po nepotrebnem oteži življenje.

Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Ne vem sicer, ali to drži res za vsako stvar, a eno je gotovo: Na realnost, ki pač je, kakršna je, lahko gledamo z najrazličnejšimi očali. Od tega pa je močno odvisno, kaj bodo za nas pomenile posamezne okoliščine v realnosti, in to v čisto konkretnem smislu.

Dandanes je možno čedalje pogosteje opaziti ženske, ki pomanjkljivo regulirajo svoje agresivne impulze. Pogosto čustvo pri takšnih ženskah je jeza. Kar je zanimiv pojav glede na to, da je prav jeza tisto čustvo, ki ga je večina kultur na svetu pri ženskah tradicionalno omejevala in zatirala.

Naraščanje brezposelnosti ne prizanaša nobeni starostni skupini, še posebno mladim ne. O tem, kakšni so psihološki učinki brezposelnosti pri mladih, so nas povprašali z RTV Maribor. Prispevek z izjavo dr. Černetiča na to temo, predvajan v okviru Dnevnika TV Maribor (29. 10. 2013), si lahko ogledate tukaj.

Tako preprosto sicer ne gre, vendar pa ima objem v resnici številne pozitivne učinke!

Ob svetovnem dnevu objemov, 21. januarja 2013, so nas poklicali s TV Maribor in nas prosili za kratko izjavo na to temo.

Prispevek, ki je bil predvajan v okviru Dnevnika TV Maribor, si lahko ogledate na tej povezavi.

V naši ustanovi pri svojem delu vključujemo tudi filozofijo in tehnike pozitivne psihologije, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala pomemben element psihološke stroke in znanosti. Ena od dejavnosti v okviru pozitivne psihologije je doživljanje in razvijanje hvaležnosti, ki se je izkazala kot izredno koristna za psihološko zdravljenje in osebnostno rast.

Vse od nastanka psihoterapije naprej je veljalo, da je to draga storitev. Včasih je bila morda res, ali pa tudi ne. Dandanes se cene psihoterapevtske ure pri nas precej razlikujejo. Nekateri za terapijo sicer računajo tudi 100 evrov in več, povprečje pa se giblje med 40 in 50 evri. Sam sem s svojimi cenami na spodnjem robu cenovnega razpona. Pa vendar se to marsikomu zdi drago. Je res?