Kot kaže, lahko bistvo čuječnosti izrazimo z dvema njenima sestavinama: zavedanjem svojega trenutnega doživljanja in sprejemanjem tega doživljanja.

Več o tem lahko preberete v znanstvenem članku dr. Mihaela Černetiča, ki je pred nedavnim izšel v slovenski psihološki reviji Psihološka obzorja / Horizons of Psychology.

Vabljeni k ogledu prispevka!

Pred kratkim je v slovenski psihoterapevtski reviji Kairos izšel znanstveni članek doc. dr. Mihaela Černetiča o tem, kako deluje čuječnost. V članku avtor na primeru spoprijemanja z anksioznostjo oz. tesnobo prikaže svoj model mehanizmov čuječnosti. Članek priporočamo v branje!

V svojem predavanju v mariborski enoti društva Hospic dne 4. 1. 2017 je dr. Mihael Černetič predstavil čuječnost v procesu žalovanja - kako čuječno žalovati in kako nam to lahko pomaga.

Čuječnost (nepresojajoče, sprejemajoče zavedanje svojega doživljanja v sedanjem trenutku) je sodoben in aktualen pristop pomoči, ki je lahko koristen tudi za osebe v procesu žalovanja. Podobno kot na drugih področjih, čuječnost pri žalovanju deluje preko petih mehanizmov. Več o tem si lahko preberete na izročku predavanja.

V ustanovi Pot naprej smo se s čuječnostjo začeli poglobljeno strokovno ukvarjati kot eni izmed prvih v slovenskem prostoru. Dr. Mihael Černetič je leta 2005 v Psiholoških obzorjih objavil pregledni znanstveni članek z naslovom „Biti tukaj in zdaj: Čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja“. S tem je bila zanimiva in dotlej večinoma nepoznana tema celostno predstavljena slovenski strokovni javnosti ter je, najprej med psihologi, kasneje pa tudi v drugih krogih, naletela na veliko odmevnost.

V sredo, 19. oktobra 2016, je na TV Slovenija potekala oddaja Turbulenca na temo čuječnosti. V oddaji je kot gost sodeloval tudi dr. Mihael Černetič. Vabljeni k ogledu posnetka oddaje.

Vas zanima, kakšna je narava povezanosti med čuječnostjo in tesnobo (anksioznostjo)? Potem vas vabimo k branju znanstvenega članka o tozadevni raziskavi dr. Mihaela Černetiča, ki je pravkar izšel. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je, da je čuječnostna sestavina "sprejemanje svojega doživljanja" z nižjo ravnijo tesnobe bolj povezana kot čuječnostna sestavina "zavedanje svojega doživljanja".

Neke jesenske nedelje smo se z družino odpravili na izlet na Notranjsko, kar je med drugim vključevalo tudi obisk izvira reke Unice. Slednja izvira na robu Planinskega polja, kjer priteče iz Planinske jame. Ker je v dneh pred našim izletom močno deževalo, smo si obetali, da bomo videli velike količine vode in bo tako izlet še bolj zanimiv.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je v oktobru in novembru 2015 potekal niz predavanj dr. Miha Černetiča na različne tematike s področja čuječnosti.

Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za tako številčno udeležbo na predavanjih.

Več informacij o izvedenih predavanjih je na voljo v zloženki.

Na voljo je članek dr. M. Černetiča o čuječnosti v psihoterapiji, ki je bil objavljen v reviji Kairos.

Za branje članka kliknite tukaj.

Na prvi pogled se zdi, da je čuječnost statična ter v nasprotju in celo v konfliktu z delovanjem, z akcijo. Brez dvoma je tudi delovanje v življenju zelo pomembno, saj v življenju ne mine dan, ko ne bi bilo potrebno česa opraviti ali kaj postoriti. Brez delovanja in akcijskega pristopa k življenju torej preprosto ne gre.

V sredo, 25. 1. 2012, je dr. Miha Černetič na TV Slovenija kot gost v oddaji Dobro jutro predstavil čuječnost.

Če želite, si lahko ogledate posnetek oddaje.

Vabljeni k ogledu!

Težko pričakovani program za premagovanje stresa s čuječnostjo je sedaj odprt za vpis udeležencev!

Kolikokrat objamemo svoje drage? Partnerja, otroka, dobro prijateljico … Kaj se takrat dogaja? Premlevamo preteklost, nas tarejo skrbi o prihodnosti, preštevamo, koliko opravkov je ta dan še pred nami, razmišljamo, kaj bomo rekli ali kaj bo naš naslednji korak? Kolikokrat pa ljubljeno osebo objamemo s polnim zavedanjem, ko se potopimo v tisti trenutek in ga zares začutimo.

Ali lahko čuječnost resnično spreminja možgane? To vprašanje si je zastavil dr. Elisha Goldstein na svojem blogu in v odgovor objavil nekaj ugotovitev, ki so jih pokazale raziskave. Ugotovitve so resnično zanimive, če že ne osupljive.