Spletni članki

Kratki prispevki o čuječnosti, psihoterapiji, osebnostnem razvoju in še čem

Če gledate pornografijo, ali si jo upate gledati čuječno?

Kot kažejo raziskave, ima nemalo ljudi problem s pornografijo. Ali lahko čuječnost, ki je v pomoč pri drugih zasvojenostih, koristi tudi pri odvajanju od pornografije? V prispevku navajam seznam namigov za povečanje zavedanja, ki utegnejo uporabnikom pornografije spremeniti njihove navade in pristop do pornografskih vsebin.

Tiha epidemija

Čeprav se o zasvojenosti s pornografijo ne govori veliko, so vendarle več kot zgovorne raziskave na tem področju kakor tudi izkušnje ljudi, ki so ujeti v dotično nadlogo. Giordano in Cashwell (2017) sta na vzorcu ameriških študentov ugotovila, da skoraj vsak peti študent moškega spola (19 odstotkov) sodi v klinično (tj. problematično) območje zasvojenosti s spletnimi seksualnimi dejavnostmi (med študentkami je takšnih bistveno manj, in sicer štirje odstotki). Raziskovalci navajajo, da naj bi bila med moškimi uporabniki pornografskih vsebin skoraj tretjina (okrog 28 odstotkov) s temi vsebinami tudi zasvojenih (Kraus idr., 2016; Wéry in Billieux, 2016).

Medtem ko še vedno potekajo razprave o smereh vzročne povezanosti, obstoječa preučevanja črno na belem odkrivajo korelacije med uporabo pornografije (ali njeno problematično uporabo) in pojavi, kot so depresivnost, tesnobnost, stres, socialna anksioznost, težave s pozornostjo, izguba občutenja privlačnosti do „resničnih“ ljudi, spolna disfunkcija, nezadovoljstvo v spolnosti in v partnerskem odnosu, spremenjeni spolni okusi ter konzumiranje čedalje bolj ekstremnega pornografskega materiala (Wilson, 2017).

Učinkovanje čuječnostnih intervencij na fenomene zasvojenosti je doslej preučevalo že precej raziskav. Garland in Howard (2018) v svojem pregledu tovrstnih raziskav zaključujeta, da čuječnostne intervencije zmanjšajo zlorabo substanc ter hlepenje po njih, in sicer s preoblikovanjem kognitivnih, afektivnih (čustvenih) in psihofizioloških procesov, ki so ključni za samoregulacijo in nagrajevalno procesiranje.

Izhajajoč iz teh in drugih ugotovitev, lahko čuječnost po mojem mnenju prinese zanimive in koristne spremembe tudi v posameznikovo uporabo pornografije in odnos do nje. Pri tem se mi zdi smiselno čuječno zavedanje usmerjati na tri področja: na lastna občutja posameznika ob uporabi pornografskega gradiva, na celostno doživljanje nastopajočih v pornografskih vsebinah ter na širši kontekst.

Zavedanje lastnih občutij ob uporabi pornografije

  • Eno izmed vprašanj, ki si jih je vredno zastaviti, je: Kdaj grem gledat pornografijo? Morda bom opazil, da začutim težnjo po pornografiji takrat, ko sem slabše razpoložen ali s čim obremenjen ter se želim sprostiti, razvedriti. Ali ko mi v resnici manjka predvsem odnosa z drugimi ali s samim seboj.

  • Naslednje vprašanje: Ali se z vdajanjem pornografskim užitkom pred čim umikam, kar mi je v mojem življenju neprijetno?

  • Ali morda v pornografiji iščem še kaj drugega razen fiziološke zadovoljitve in telesnega užitka? Morda nežnost? Lepoto? Občutek moči, vpliva na druge? So to stvari, ki mi manjkajo v resničnem življenju?

  • Od številnih pornografskih žanrov, katera vrsta pornografije me najbolj pritegne? Po kakšnih vsebinah največkrat posežem?

  • Kako uporaba pornografije vpliva na moje delovne in druge obveznosti, zmožnosti? Na doseganje ciljev?

  • Ali opažam kake spremembe pri svojem spolnem okusu in spolnih preferencah, odkar gledam pornografske prizore? Ali zahajam v čedalje bolj nenavaden pornografski material, ki odstopa od mojih vrednot in usmeritev (npr. glede na spolno usmerjenost, načine spolnega odnosa, grobost in nasilje, starost nastopajočih)?

  • Kako se počutim po pornografski „seansi“? Imam kaka neprijetna občutja, recimo občutke krivde? Kaj točno si takrat očitam in zakaj? Ali si težko priznam ta negativna občutja, jih morda odrivam ali racionaliziram?

  • Koliko imam v resnici kontrole nad časom, ki ga namenim pornografiji? Se to ujema s količino časa, ki ji ga v resnici (v „treznem“ stanju) želim posvetiti?

  • Kako moje ukvarjanje s pornografijo vpliva na moje odnose? Kako na moj partnerski odnos učinkuje, da v pornografijo vlagam svojo energijo, pozornost, čas, libido? Vidim spričo pornografije partnerko (ali partnerja) drugače? Mi je manj privlačna, gojim do nje drugačna pričakovanja? Sem pri spolnosti z njo zaradi pornografije bolj samozavesten? Sem nemara manj sproščen?

  • Ali opažam kake spremembe pri svojem spolnem funkcioniranju, odkar konzumiram pornografijo? Na primer težave z erekcijo, izlivom, doseganjem orgazma, vlaženjem nožnice?

  • Med gledanjem pornografije lahko naredi veliko razliko, če jo gledamo na čuječen način. Samo en video naenkrat, brez preskakovanja naprej ali nazaj, brez drugih sočasno odprtih videov ali slik. Brez beganja sem in tja, podobno kot se ne vdajamo beganju misli med čuječnostno meditacijo.

  • Po možnosti sploh ne glejmo videov; če že uporabljamo pornografijo, se omejimo na slike. Te imajo manjši zasvojitveni potencial, čuječnost pa zaradi njihove statične narave pride še bolj do izraza oziroma je lažja.

  • Čim manj popuščajmo težnji po nenehnem dotoku zunanjih dražljajev (novih in novih videih, prizorih, igralkah, slogih, scenarijih, čedalje trših vsebinah). Večji užitek v spolnosti raje dosegajmo s povečanjem svoje notranje, čuječne zmožnosti za doživljanje spolnosti in občutljivosti za obstoječe dražljaje.

Celostno zavedanje pornoigralk/pornoigralcev

  • Že star in preizkušen recept za zasvojene s pornografijo je naslednji: „Glej nastopajoče v oči!“ S pretiranim osredotočanjem na zgolj spolne predele telesa zlahka zgrešimo druge signale in se prikrajšamo za bolj celostni, bolj uravnoteženi vtis.

  • Ali nastopajoči zares tako uživajo v svojem početju, kot naj bi prikazali ali kot morda uživamo mi, ko z naslado spremljamo njihove spolne dejavnosti?

  • Kaj lahko opazimo o njihovem počutju, duševnem in telesnem blagostanju? Ali moremo z mirnim srcem oceniti, da se dobro počutijo?

  • Ali se zdi, da bi igralke za svoj zaslužek, uveljavljanje, občutek sprejetosti nemara raje počele kaj drugega kot izpostavljale svoje intimne predele igralcem ter zvedavim očem gledalcev z vsega sveta?

  • Kako celostno lahko doživljam igralke v pornoprizorih, ki si jih ogledujem? Vidim v njih ženske, ki imajo nekje svoj dom, prijatelje in starše, ki imajo dobre in slabe dneve, različne želje in težave, upanja in hrepenenja?

  • Kako vidim igralko, če nanjo pogledam z ljubečimi očmi in za nekaj trenutkov odložim svoja pohotna pričakovanja?

Zavedanje širšega konteksta

  • Bi s svojo partnerko želel imeti takšen odnos, kot jih videvam med modeli v pornografskih vsebinah, ki si jih ogledujem? Bi z njo počel iste stvari in na enak način?

  • Bi mi bilo v redu, da bi moja mama ali hči imela z moškimi takšne odnose? Ali celo tovrstno, porno kariero?

  • Kako celostni so zame odnosi, ki jih prikazuje pornografija? Ali so v glavnem reducirani le na seks? (Zadnje vprašanje je na žalost v bistvu le bolj ali manj retorično.)

  • Koliko je pornografija pravzaprav sploh odraz resničnosti, koliko pa prikazuje iluzoren pogled na svet? – Glede na to, da bogastvo in večplastnost odnosov zvaja na eno samo dimenzijo, pa še to na precej pokvečen način... In glede na svojo virtualno, navidezno naravo: Nekdo je v opisu svoje izkušnje odvajanja od pornografije primerjal konzumiranje pornografskega materiala z gledanjem slike ferrarija, resnični seks pa z vožnjo tovrstnega avtomobila (cit. v Wilson, 2017).

Namesto zaključka

Kot velja za vse lahke užitke, pornografija obeta veliko, pa v resnici daje malo oziroma še raje kaj vzame. Ustvarja bolj iluzijo sreče, dejanske sreče (resnične in trajne) pa v bistvu ne more ponuditi.

Zanimivo je potegniti vzporednico s pravljičnimi bitji, ki so tudi v mitologiji našega, slovanskega prostora precej prisotna in jim pravimo vile. Čeprav veljajo vile za izjemno lepe, primerljive le z najlepšimi človeškimi dekleti, v mitološkem gradivu pogosto nastopajo s kakšno „lepotno napako“. Na primer s kozjimi nogami (Ovsec, 1991), ki jih sicer skušajo zakriti z dolgo obleko – pa vendarle dovolj pozornemu (čuječnemu?) opazovalcu ne morejo popolnoma utajiti, da so pravzaprav demonska bitja.

Podobno lahko čuječna pozornost ljudem (zlasti moškim, ki smo bolj občutljivi na seksualne vizualne dražljaje) pomaga k bolj celostnemu dojemanju pornografije in bolj uravnoteženemu odnosu do nje, v korist njih samih in celotne družbe.

Dr. Mihael Černetič

Fotografija: Klara Kulikova na Unsplash.com

Literatura:

Garland, E. L., in Howard, M. O. (2018). Mindfulness-based treatment of addiction: Current state of the field and envisioning the next wave of research. Addiction Science & Clinical Practice, 13(1), 14. https://doi.org/10.1186/s13722-018-0115-3

Giordano, A. L., in Cashwell, C. S. (2017). Cybersex addiction among college students: A prevalence study. Sexual Addiction & Compulsivity, 24(1–2), 47–57. https://doi.org/10.1080/10720162.2017.1287612

Kraus, S. W., Martino, S., in Potenza, M. N. (2016). Clinical characteristics of men interested in seeking treatment for use of pornography. Journal of Behavioral Addictions, 5(2), 169–178. https://doi.org/10.1556/2006.5.2016.036

Ovsec, D. J. (1991). Slovanska mitologija in verovanje. Domus.

Wéry, A., in Billieux, J. (2016). Online sexual activities: An exploratory study of problematic and non-problematic usage patterns in a sample of men. Computers in Human Behavior, 56, 257–266. https://doi.org/10.1016/j.chb.2015.11.046

Wilson, G. (2017). Your brain on porn: Internet pornography and the emerging science of addiction. Commonwealth Publishing.


Pin It

Sorodni članki