Pot naprej

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Delam zato, ker živim: Trije pristopi k delu

Delo je življenjska stalnica za veliko večino ljudi. Pristopi ljudi k delu oziroma njihove notranje drže pa se medsebojno precej razlikujejo in zaznamujejo celotno človekovo bivanje. Pristope k delu je po mojem mnenju mogoče razdeliti v tri glavne tipe: „delam zato, da živim“, „živim zato, da delam“ in „delam zato, ker živim“.

Delam zato, da živim – eksistenčni pristop k delu

Prvi tip ima nekoliko materialistično-proletarskega nadiha. V praksi gre za dokaj neangažirano držo do dela. Bolj kot ne se delo občuti kot nujno zlo. „Šiht“, ki ga pač moraš opraviti, da si zaslužiš denar, potreben za preživetje.

Nejc Zaplotnik je v svoji knjigi Pot (Zaplotnik, 2007) zapisal: „Obupno mora biti življenje, če je plača edini rezultat, ki ti ga da delo.“

Živim zato, da delam – ekspanzivni pristop k delu

Drugi tip je v bistvu pretirana usmerjenost na delo kot tako. Značilno je neuravnoteženo življenje, v katerem delo vsaj navidez predstavlja najvišji življenjski smisel.

Lahko so prisotni deloholizem, poskusi kompenzacije določenih mankov v duševnosti z delom, tudi pretirane ambicije, včasih prekomerna uslužnost in ustrežljivost.

Delam zato, ker živim – eksistencialni pristop k delu

Tretji tip je skladen z ideali humanizma, ki poudarja vrednost in delovanje človeških bitij. Namen dela tako ni zgolj zaslužiti denar, temveč tudi ali predvsem uresničiti svoje poslanstvo v svetu.

Posameznik v takšni drži želi z delom udejanjiti svojo poklicanost, vlogo, smisel svojega obstoja. S svojim delovanjem želi nekaj prispevati drugim ljudem oziroma svetu.

Primerjava med tremi pristopi

Prvi pristop („delam zato, da živim“) pretirano poudarja zagotavljanje gole eksistence na račun drugih pomembnih vidikov življenja. Drugi pristop („živim zato, da delam“) običajno predstavlja posameznikovo ujetost v poudarjeno egocentrično dojemanje svoje vloge in v ospredje njegovega doživljanja dela postavlja ekspanzijo (ali vsaj prikrito afirmacijo, lahko celo poskus reševanja) lastnega selfa. Tretji pristop („delam zato, ker živim“) pa vidim kot ravnotežno pozicijo med premajhno angažiranostjo prve in pretirano vpletenostjo druge drže v odnosu do dela. Gre za območje svobode med tako imenovanima depresivno-nihilistično pozicijo na eni strani ter kompulzivno-narcisistično na drugi.

Tretji pristop predpostavlja razmeroma visoko stopnjo osebnostne integracije posameznika. Je tudi najbolj v skladu s čuječnostjo, ker v bistvu odpravlja dihotomijo med dvema polarnima načinoma delovanja, med delati in bitidelam preprosto zato, ker sem. Ker to predstavlja inherentni del mojega bivanja v svetu, način uresničevanja mojih eksistencialnih (bivanjskih) potreb. Ker živim (bivam), vidim neki smisel za svoj obstoj, celó poslanstvo; moje življenje ni sámo sebi namen, temveč obstaja neki cilj in do njega meni lastna pot.

Tako velja ne samo „delam zato, ker živim“, marveč tudi „živim zato, ker delam“. Ker s svojim delovanjem (četudi je le-to navzven videti še tako banalno in nepomembno) uresničujem svoj resnični smisel, se počutim notranje izpolnjenega – sem srečen. Okušam polnost življenja, namesto da bi životaril.

Dr. Mihael Černetič

Literatura:

Zaplotnik, N. (2007). Pot. Ljubljana: Mladinska knjiga.

 

Včasih svoje napake obsojamo tako močno, da se z njimi ne moremo soočiti, in živimo v oblaku zanikanja, v katerem se ne zavedamo napak, ki jih počnemo.

- Elizabeth Scott



Praktični tečaj za zmanjševanje stresa s čuječnostjo

RAZSTRESI SE!

Program izvajamo v skupinski obliki ali v obliki individualnega coachinga (tudi po metodi učenja na daljavo).

Več informacij o programu

Anketa: Stališča o čuječnosti in duhovnosti
 

ČUJEČNOST: nepresojajoče, sprejemajoče zavedanje svojega doživljanja v sedanjem trenutku (M. Č.)