Jezik je bogatejši, kot si mislimo. Vsebuje veliko modrosti, ki se je vanj nalagala in ohranjala skozi tisočletja in iz katere se lahko učimo. Tak primer je reklo, na katerega sem pred kratkim postal pozoren v eni od pesmi Adija Smolarja, in sicer, da nekoga luna trka. Duhovit izraz evfemistično izraža, da je nekdo, po domače povedano, nor. Podoben izraz pozna tudi angleški jezik, kjer beseda lunatic označuje norca. Povezava obeh izrazov z Zemljinim edinim naravnim satelitom po mojem mnenju ni naključna.

Vse teče. Ta modrost antičnega filozofa je še dandanes aktualna. Dobro se povezuje s čuječnim pristopom do življenja. Vse teče, v naravi in v našem življenju.

… lahko uživaš v lepoti tega sveta

… imaš možnost, da se upreš svojim razvadam

… lahko rečeš ne svojim strahovom

Pri spoprijemanju z anksioznostjo oz. tesnobo je lahko čuječnost v veliko pomoč. Čuječnostni pristop k anksioznosti je dobro predstavljen v devetih vpogledih na to temo, ki jih je podal Christopher Germer. Trditve se nanašajo predvsem na paniko, vendar veljajo za anksioznost v splošnem.

Vsakdo se v življenju kdaj znajde pred situacijo, ko se je potrebno ustaviti in pogledati, kje sem, kam želim in kako tja pridem. Morda se zgodi dogodek ali se pojavijo težave, ki pomenijo izziv za nadaljnjo pot, ali je pred nami težka odločitev, ki bi jo radi odgovorno sprejeli.

Preživljanje časa z otrokom, skupna igra v otroški sobi, branje pravljic, sprehod, obisk knjižnice, trgovine ali izlet, hranjenje, oblačenje, odhod v vrtec in še mnogo drugega - vse to so lahko zelo lepi trenutki. V idealnem življenju, ko se nam nikamor ne bi mudilo, ko nas ne bi pestila nobena skrb ali utrujenost, bi tako skupno preživljanje časa bilo priložnost, da se začutimo, postanemo bolj povezani in poglobimo odnos z otrokom.

Nedavni pogovor s strokovnimi kolegi, med katerim je beseda nanesla tudi na odnos do otrok, me je spodbudil, da zapišem nekaj vrstic na to temo.

Čuječnost (ang. mindfulness) je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Po velikem razmahu in široki uporabi v tujini se čuječnost vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji.

Iz razvojne psihologije, pa tudi iz lastnih izkušenj vemo, da otrok v marsičem razmišlja in doživlja drugače kot odrasli. Za dobrobit otroka in njegov razvoj je zelo pomembno, da to drugačnost upoštevamo.