Čuječnost v času Covida-19

Čuječnost nam tudi v preizkušnji pandemije koronavirusa lahko pomaga v spoprijemanju s stiskami in izzivi, ki jih doživljamo.

Dober stik s sabo nam omogoča, da se lahko zavedamo tega, kaj se nam dogaja, kako doživljamo situacijo, kaj se nam dogaja na ravni čustvovanja, mišljenja, kaj se dogaja z našim telesom in ne kot najmanj pomembno tudi na duhovnem področju. Zavedanje in sprejemanje nam tako lahko omogočita večji stik z našimi potrebami (kaj potrebujem, kaj mi manjka, kaj pogrešam, kaj si želim), ki se jih s čuječnostjo lažje zavemo in v okolju okoli sebe poiščemo več možnosti, da najdemo zadovoljitve. Šele zadovoljene potrebe nam dajo občutek vsaj nekakšne pomirjenosti, to pa nam omogoča, da se bolje počutimo. Stanje čuječnosti in umirjenosti pa nas dela bolj odporne na vse, kar trenuten čas od nas zahteva.

Ker gre za težko in zahtevno obdobje, ki prinaša veliko novosti in negotovosti, je smiselno, da si priznamo, da nam je vsaj nekoliko težko; tako nam samim, kot partnerju, otrokom, sorodnikom, sodelavcem, sosedom. Sprejemanje tega dejstva bo vodilo v lajšanje položaja in v iskanje rešitev.

Kaj lahko naredimo?

1. Do sebe in do svojega položaja skušajmo zavzeti držo sočutja. Prav tako storimo za svoje bližnje in tudi za druge ljudi.

2. Zmanjšajmo pričakovanja in preložimo nenujne cilje (manj je več): dajmo si več prostora, zase in za druge (manj pritiskov nase in na druge).

3. Negujmo in ustvarjajmo si vire moči: odnosi z drugimi, hobiji, prijetne dejavnosti (branje, peka, ustvarjanje …), telesna dejavnost, narava, molitev, meditacija, kotiček umika, samota.

4. Gojimo hvaležnost ter čut za lepo okoli sebe in v svojem vsakdanjiku.

5. Iščimo priložnosti, ki nam bodo dale zadovoljstvo (morda lahko kaj opravimo, kar je že dolgo čakalo: pospravim omaro, pokrpam oblačila, prebarvam ograjo, uredim slike …).

6. Najdimo načine za doseganje miru v času negotovosti: smo v rokah presežnega, zaupanje v končno dobro, skupna človeška izkušnja (pretekle generacije so že marsikaj doživele skozi zgodovino).

7. Čuječnostne vaje, ki pomagajo:

  • vaja „kako sem“ (opazim svoje doživljanje);

  • kratke vaje predaha: Triminutni predah;

  • vaje spoprijemanja: STOP, P4;

  • vaje ponavljanja: zavedanje dihanja, čuječna hoja, ponavljanje določene besede;

  • molitve (koncentrativne): rožni venec, Jezusova molitev;

  • vaje čuječnega opazovanja (poslušam zvoke, pozoren sem na vonje, dovolim si čutiti veter/sonce na obrazu, koži; postavim se ob reko, potok in čuječno zrem v tok vode …).

8. Pogovor in pomoč: nisem edini in sam, obrnem se lahko na partnerja ali zaupnega prijatelja, na zaupni telefon (Samarijan, Covid in drugi); pomaga pogovor s psihoterapevtom, pogovor z duhovnikom ali redovnikom ali z drugo osebo, ki mi lahko nudi oporo in prostor za mojo stisko.

Marinka Černetič

Fotografija: Piqsels.com

Pin It